Zanimivosti

Centralna kurjava

Vsak od nas si želi prijeten in pozimi topel dom, v katerem se bomo počutili zadovoljni in v katerega se bomo radi vračali dan za dnem. Jedro vsakega doma pa je, hočemo ali ne, naš prostor, kjer imamo nameščeno kurilno napravo, katera nam neposredno ali preko radiatorjev, talnega oz. stenskega gretja ogreva prostore.

Pri centralnem ogrevanju se potrebna toplota za ogrevanje prostorov pripravlja na enem mestu v zgradbi. Če ogrevamo eno etažo govorimo o etažnem ogrevanju. Načrtovanje ogrevalnega sistema moramo prepustiti ustreznemu strokovnjaku – projektantu, ki bo upošteval naše želje, konstrukcijske značilnosti hiše, klimatske razmere, razpoložljive vire energije ter veljavno zakonodajo.

Kot vir energije lahko v sistemih za centralno ogrevanje uporabimo različna fosilna goriva: premog, kurilno olje, zemeljski in tekoči naftni plin, les in lesno biomaso ter obnovljive vire. Pri izbiri goriva je poleg njegove cene pomembna še zanesljiva oskrba, cenovnakonkurenčnost in tudi vpliv uporabe posameznega goriva na okolje.

Sestavni deli centralne kurjave

Kotli oz. peči, katere delimo na:

Konvencionalne kotle (klasični toplovodni kotli) kateri obratujejo v visokotemperaturnih ogrevalnih režimih oziroma sistemih (90/70 °C, 85/65 °C). Temperatura grelne vode v kotlu je navzdol omejena s temperaturo kondenzacije. Potrebna je regulacija temperature dovoda v ogrevalnem sistemu, kar omogoča mešalni ventil, ki primešava ohlajeno vodo iz povratka. Med klasične kotle prištevamo kotle s temperaturo predtoka 90 °C in temperaturo povratka 70 °C, ki imajo temperaturo izstopnih dimnih plinov ne višjo od 240 °C in nižjo od 160 °C. Osnovni vzrok tako visokih temperatur vode v kotlu in dimnih plinov je preprečevanje nizkotemperaturne korozije, do katere pride, če se dimni plini ohladijo pod točko rosišča. Uporaba teh kotlov se zadnje čase precej opušča, zamenjujejo jih nizkotemperaturni in kondenzaciski kotli, ki so odporni na nizkotemperaturno korozijo. Izkoristki klasičnih kotlov pri nazivni moči znašajo 75 % do 85 %, kar je odvisno od vrste goriva. Izkoristek ogrevalnega sistema pri avtomatski regulaciji ogrevanja in brez priprave vode pri teh kotlih znaša od 70 do 75 % in tudi manj.

Nizkotemperaturni kotli kateri so navadno litoželezni ali na korozijo odpornih materialov – z litin. Izdelani so tako, da se srednja temperatura ogrevalnega medija, regulirana v odvisnosti od zunanje temperature, praviloma giblje med 75 in 40 oC. Kotli lahko obratujejo brez mešalnega ventila, ker se lahko z vgradnjo ustrezne regulacije, temperatura ogrevne vode zvezno prilagaja potrebam ogrevalnega sistema. Prednost takšnih kotlov so višji energijski izkoristki v prehodnem obdobju.

Kondenzacijski kotli poleg toplote dimnih plinov (senzibilna toplota) izkoriščajo tudi tisti del toplote, ki se pri zgorevanju goriva pretvori v kondenzacijsko toploto vodne pare (latentna toplota). Ta del se pri klasičnih kotlih ne izkoristi, temveč se preko dimnika odvaja v okolico. Obratujejo z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Pri kondenzacijskih kotlih vodna para dimnih plinov kondenzira na relativno hladnih površinah toplotnega prenosnika in pri tem odda kondenzacijsko toploto grelni vodi. Pri kondenzacijskih kotlih je pomemben vpliv temperature povratne vode. Delež kondenzacijske toplote, ki jo lahko izkoristimo, je prvenstveno odvisen od temperature povratne vode iz ogrevalnega sistema. Nižja je ta temperatura, več kondenzacijske toplote lahko izkoristimo. Najsodobnejši plinski kondenzacijski kotli so načrtovani tako, da je pri nazivni moči kotla temperatura dimnih plinov le 2 K (2 °C) višja kot temperature povratka, kar pri ogrevalnem sistemu 40/30 °C daje izkoristek kotla 109 %. Vgrajen gorilnik z moduliranim delovanjem v območju 30 do 100 % nazivne moči zagotavlja majhno število vklopov gorilnika, nizke temperature ogrevalne vode in s tem nižje temperature dimnih plinov.

Na žalost pa se ljudje zaradi prevelike cene fosilnih goriv čedalje bolj odločajo za alternativne vire energije kot so:

Toplotna črpalka katera izkorišča zunanjo toplotno oz. naravno energijo in s pomočjo kompresorja ogreva, hladi in segreva sanitarno vodo. Je ena izmed alternativnih oblik izkoriščanja energije. Ker vemo, da je energije za ogrevanje vedno manj in s tem posledično tudi dražja je to najprimernejša oblika ogrevanja v prihodnosti. Kratko povedano je toplotna črpalka naprava s katero se ogrevamo ter hladimo in to čisto ter poceni.

Grelna telesa oz. načini ogrevanja z njimi:

Radiatorsko ogrevanje

Radiatorji kateri segrevajo zrak ki zaradi temperaturnih razlik kroži po prostoru. Povprečna obstojnost radiatorjev je ob normalni uporabi 20 do 30 let. Daljše delovanje jim zagotavljajo pravilen izbor, kakovostna izvedba in montaža ter ustrezno in redno vzdrževanje. Iz sistema centralnega ogrevanja tudi v poletnih mesecih ne smemo izpuščati vode, temveč mora biti ta vedno napolnjen. Na ta način se izognemo koroziji radiatorjev. Radiatorji delujejo po načelu žarčenja in konvekcije. Največja temperatura vode, ki jo sprejmejo, je 110°C, največji dovoljeni pritisk pa 7 barov.

Talno oz. stensko ogrevanje

Pri talnem gretju s toplo vodo, ki je gotovo najbolj razširjeno, voda kroži po ceveh, ki so speljane v obliki zank v betonskem estrihu. Ker je površina tal veliko večja od površine radiatorjev, je talno ogrevanje nizkotemperaturni ogrevalni sistem – prenos toplote poteka preko velikih površin tal z relativno nizko temperaturo. Temperatura vode, ki kroži po ceveh talnega gretja je 35-40°C, tla so segreta na največ 29°C (v kopalnici na 32°C), zrak v višini glave pa na 18-20°C.

Ostale zelo pomembno stvari ki jih ne smemo pozabiti:

Raztezna posoda je naprava, ki preprečuje povečanje pritiska vode in ustvarjanje pare v prekomerno segretem kotlu. Pri zvišanju temperature vode se poveča tudi njena prostornina,njeno povečanje pa izravnava raztezna posoda.

Mešalni ventil prilagodi potrebne količine toplote za ogrevanje trenutnim potrebam v stavbi. Čimbolj natančno je to prilagajanje, tem manjša količina nezaželene toplote bo prišla v stavbo in jo ogrevala bolj, kot je potrebno

Gorilnik na tržišču imamo čedalje več različnih proizvajalcem gorilnikov. Imamo jih prav tako več vrst (s predgretjeb, brez predgretja, s kratkim vratom, z dolgim vratom in pa seveda tudi različnih moči. Pri odločitvi nakupa gorilnika moramo pazit na zanesljivost obratovanja, popolno izgorevanje, visoke izkoristke, samodejno in tiho delovanje, kompatibilnost z mnogimi oljnimi kotli različnih proizvajalcev.

Varnostni ventil ja naprava , ki služi varnostni tako, da se samodejno odprejo kadar tlak v sistemu preseže maksimalno dovoljeno vrednost, običajno je to 3 bare. Preizkusimo ga tako, da zavrtimo kapo varnostnega ventila v smeri odpiranja in nazaj v prvotni položaj kjer rahlo zaskoči.

Motorni pogon vrti mešalni ventil v levo ali v desno smer. Vgrajeni ima dve končni stikali za omejevanje obeh skrajnih leg vrtenja. Motorni pogon se najpogosteje uporablja za reguliranje ogrevanja v povezavi z dvo- ali tritočkovnim regulatorjem.

Obtočna črpalka omogoča kroženje vode po ogrevalnih telesih Najpogosteje uporabljamo t.i. inteligentne črpalke, ki omogočajo nastavitev ustrezne višine tlaka in pretoka, kar omogoča prilagajanje razmeram v omrežju in zmanjšano porabo energije.

Back to list

Sorodni članki